Julij 202016
 

Danes smo z zadovoljstvom delili ta dokumentarni film o anarhistični in feministični organizaciji "Mujeres Libres", izraz časa, ko je bilo mogoče vse zgraditi, zgled ne le v naši družbi, ampak zgled za vse.

Za tiste, ki niso mogli priti, tukaj vam puščamo celoten dokumentarni film (izklopite portugalske podnapise / italiano).

 

Po dokumentarcu smo imeli zanimivo in bogato debato s pomočjo 20 kolegi, ki so negovali postavljeno vprašanje, z zgodovinskega vidika položaja socialne revolucije, pa tudi iz sedanje perspektive, od vsakdana, analizira vse, kar je bilo doseženo in kaj je še treba doseči za tako želeno enakost spolov.

Tukaj je fotogalerija vzorca, ki bo odprta do ponedeljka 25 julija, in tudi nekaj fotografij predstavitve danes popoldne v Can Borrellu.
Bilo mi je v veselje, zelo bogat ogled in debata za vse prisotne.

CGT Vallès Oriental

Svobodne ženske - 80 obletnici socialne revolucije

Julij 182016
 

neukrotljivV okviru 80. obletnice konference socialne revolucije, je mars 19 julija ob 18:00 h, v Civic Center Lahko Borrell, imamo predstavitev razstave «Svobodne ženske», in projekcija dokumentarnega filma «Nepopustljiv: zgodba o svobodnih ženskah». V nadaljevanju objavljamo predstavitev filma.

“Mujeres Libres je bila avtonomna organizacija, tuj strukturam katerega koli organa libertarnega gibanja. Ne da bi se odrekle svojim anarhističnim koreninam, so izvajale feminizem delavskega razreda.. Zadali so si cilj pripraviti ženske, da bodo lahko iz prve roke sodelovale v libertarni revoluciji.. Se pravi, želeli so usposobiti ženske, ki so trpeli zaradi visoke stopnje nepismenosti in jih pritegnili k libertarnemu gibanju. Morali boriti proti kulturi globoke katoliške korenine in, najbolj boleče, proti brezbrižnosti, ko ne preziru svojih kolegov libertarcev. Kljub temu, da ima več kot 20.000 pridružena samo v republiški coni, Nikoli niso bili sprejeti kot sestavni del generalnega sveta libertarnega gibanja. S tem dokumentarcem smo skušali izvedeti, kaj so mislili, Kakšen je bil njihov politični pristop in kako so opravljali svoje delo?.

Da bi to dosegli, smo intervjuvali dva neposredna protagonista te zgodbe, Conchita Liaño in Sara Berenguer. Oba sta aktivno sodelovala in v prvi liniji v slavnih julijskih dneh l 36. Oba s precejšnjo politično in človeško prtljago.”

Vsi vabljeni ta torek v Can Borrel!

CGT Vallès Oriental

 

Kdaj: mars 19 julija, 18:00 h
Kje: Mestno središče Lahko Borrell, Avenue de Rivoli, 38, Mollet del Vallès

Julij 172016
 

Prvi izmed spominskih dni na 80 obletnica socialne revolucije.

super !! Razstava… 26 plošče, ki nam pripovedujejo o libertarnem gibanju, AIT, samokontrola, med drugim anarhosindikalizem in libertarni komunizem.

Nato so predvajali dokumentarni film “Kolektivno gospodarstvo” ki prikazuje, kako je v prvih mesecih španske državljanske vojne, v Kataloniji delavci, po ustavitvi državnega udara, prevzel podjetja, so jih kolektivizirali, Zmanjšali so delovne centre in izboljšali svoje objekte in stroje, izboljšanje produktivnosti in kakovosti proizvedenega, poenotenje plač, uvedbo družinske plače v nekaterih podjetjih, najbolj pa se dogaja zmanjševanje razlik med poklicnimi kategorijami, Delavcem, ki niso mogli delati, je zagotovljena zdravstvena pomoč in podobna ali enaka plača aktivnemu delavcu., upokojitev pri 60 letih s plačo med 50 in 85%, Brezposelnost se zmanjšuje z ustvarjanjem novih delovnih mest in skrajšanjem delovnega časa… Zelo jasno je postalo, da delo, ki je imelo, je bilo treba deliti. Na primer, v kolektiviziranih brivnicah se 8-urna izmena nadomesti z dvema 6 ure in pol na dan, in v tekstilni industriji v Badaloni je delovni dan skrajšan na 32 ur na teden.
Cena najema je znižana, javni spektakli naraščajo (kinematografi, gledališča…), nastanejo šole, centri za usposabljanje delavcev, knjižnice, revije, sistem oskrbe z vodo se izboljša, tisti svetlobe, prevozi, komunikacije in cene vseh storitev so znižane.

Je gospodarstvo v službi državljanov, brez šefov ali gospodarjev in zunaj vsake vlade, samoupravljati.

To so leta, v katerih je Katalonija nedvomno najbolj neodvisna v vsej svoji zgodovini., ima svojo policijo, Tvoja vojska, ima vse ... do maja 37 v katerega posreduje centralna vlada.

Prikazuje tudi, kako je vlada, ki jo je vodil socialist Largo Caballero in kasneje Juan Negrín, strah pred družbenimi in gospodarskimi spremembami v Kataloniji, Bojkotirajo celoten proces, Niso želeli, da bi kolektivizacija delovala. Prav tako so bili prestrašeni, da bodo imeli ljudje v Kataloniji, večinoma unionisti, moč orožja.
Na eni strani so bili CNT, FAI in POUM, zagovorniki kolektivizacij in na drugi UGT (ki so sodelovali v kolektivizaciji), PSUC, Levi republikanci, Generalitarna vlada pod vodstvom Lluisa Companysa in centralna vlada, ki je bojkotirala celoten proces, dokler ni bil uničen.

Na koncu nam je Jordi Viader spregovoril o socializirani mlečni industriji, kako je potekala njegova kolektivizacija, izboljšave strojev, instalacije, združevanje mlečnih industrij in nam posredoval več fotografij na to temo…

Vse se vidi (razen dokumentarca) v tem videu.

Julij 122016
 

poster-80-aniv-Socialna-revolucija-2016Spremljevalci, spremljevalci,
so izpolnjeni 80 poletnih letih 1936, ko so delavski in ljudski razredi šli na ulice, da bi zaustavili državni udar in začeli silovit proces: socialna revolucija.
V nekaj mesecih je bil dosežen ogromen družbeni napredek kot še nikoli v zgodovini človeštva.: kolektivizacija industrije in podeželja, posvetno in libertarno izobraževanje, sodelovanje ljudi na vseh področjih odločanja, aktivna in egalitarna vloga žensk v ekonomski dejavnosti in korenita preobrazba družbe.
Sanjana anarhija, ampak tudi kovani, je bil sprožen…

Danes kot včeraj, 80 leta kasneje, Iz sindikata CGT se še naprej dnevno borimo na naših delovnih mestih, na ulicah in trgih, tako v soseskah kot tudi na družbenih omrežjih, v šolah in na univerzah, v vseh prostorih, kjer nam kapitalistični sistem skuša vzeti dostojanstvo, naša svoboda, naše življenje svobodnih ljudi, avtonomen in podporen, naši tolikokrat poteptani in tolikokrat prezidani družbeni prostori. Minila so desetletja, ampak se še naprej borimo, Še naprej sanjamo in gradimo svet brez meja, brez zatiralcev in parazitov, svet enakopravnih in svobodnih ljudi.

Poznamo način spominjanja preteklosti: to počnemo soočeni s to pusto sedanjostjo, To počnemo z istimi libertarnimi načeli, in to počnemo z namenom popolne in globalne spremembe naše družbe, za izgradnjo egalitarne družbe, podporni in libertarni.

In ob tej priložnosti to počnemo tudi iz kulture, od glasbe, ki gane naša telesa in srca, iz zgodovine in aktualnih idej, ki tečejo kot voda, od delitve dobrih trenutkov pogovora in svobode s sodelavci.

CGT Vallès Oriental
c / Francesc Macià 51, Mollet del Vallès
Izguba: 93 593 1545 / 625 373332
E-naslov: cgt.mollet.vo@gmail.com
Splet / Facebook / Twitter

————————————————————
PROGRAM

Petek 15 julija – La Marineta Civic Center
18:00 Odprtje razstave Socialna revolucija
18:30h dokumentarni film “Kolektivna ekonomija”
Z Jordijem Viaderjem, novinar in zgodovinar.

Mars 19 Julij – Can Borrell Civic Center
18:00h Otvoritev razstave »Svobodne ženske«.
dokumentarni film «Neukrotljiv, zgodovina svobodnih žensk»

četrtek 21 julija – Can Pantiquet Civic Center
19:00h Predstavitev knjige Anarhija deluje
Z avtorjem Petrom Gelderloosom.

Petek 22 Julij – park Can Mulá
20:00h a 21:30h glasba iz "Scandol Jackson"”
21:30h a 22:00h sem izmeril.
22:00h a 23:45 glasba »MUYAYO RIF«

sobota 23 julija – La Marineta Civic Center
18:00h Poezija s skupino »Bio-lentos«.
18:30h Dokumentarni “Projekt A”

Nedelja 24 julija – ogled mesta Mollet
10:00h Pot kolektivizacij v Mollet del Vallés.

Video posnetek konference:

Julij 072016
 

ManifestPrenesite letak v pdf ManifestPrenesite diptih v pdf

To poletje se srečata 80 let, odkar je naša družba izvedla desetletja sanjano preobrazbo: libertarna socialna revolucija.

Iz CGT organiziramo praznovanje te 80. obletnice socialne revolucije, ne le kot obnovitev zgodovinskega spomina, ki ga kot družba tako zelo potrebujemo, razumeti trenutni trenutek in zaznati, kam gremo, ampak tudi videti, da tisti, ki nas tako pogosto obravnavajo kot utopiste, sanjači nemogočih stvari, Nimaš prav, ker še naprej sanjamo in delujemo, da bi vse spremenili, tako da ta kapitalistični sistem konča propad in nato zgradi in utrdi libertarno družbo, odprto, bi egalitaren, družbo, kjer so ponovno na prvem mestu ljudje in ne trg, kjer se ljudje lahko razvijajo kot svobodna in podporna bitja in kjer je družbena svoboda parameter in merilo za vse človeške odnose.

V petek naslednji teden začnemo z aktivnostmi, Kaj lahko vidite na tem plakatu in programu.

Zdravje!

CGT Vallès Oriental

cartel_jornades_80anniversari_revolucio_social_2016

Maj 142016
 

Čas češenjNaslednji sreda 18 maja, v l’Anonim iz Granollersa (c/ Ricomà, 57, Granollers), in s sodelovanjem CGT Vallès Oriental, predvajan bo dokumentarni video »Čas češenj. 1977-1979, libertarni izbruh», s prisotnostjo režiser in avtor istega, Juan Felipe.

“Čas češenj”, ljubezenska pesem spremenjena v himno pariške komune, Je alegorija večnega ponovnega rojstva življenja in s tem »Ideje«.

Na začetku 70 organizirajo se militanti vseh starosti in stanj. Med temi se močno pojavlja libertarna družina, z veliko silo. Revije, ateneos in druge skupine se pojavljajo povsod. Tudi CNT. Anarhosindikalizem se obnavlja in že nekaj mesecev kaže, da bo ponovno dobil moč, kot jo je imel v preteklih letih. 30. Vendar, ob koncu desetletja se zdi brez dna, razdeljeni in dezorientirani. Kaj se je zgodilo, da se je vse podrlo?? Pogovarjali smo se s protagonisti tistih dni. ki je hotel, so odgovorili.

IÑAKI GARCÍA (Barcelona). Ustanovitelj uredništva Virus in promotor El Local
PEPE RIBAS (Barcelona). Pisatelj in ustanovitelj revije Ajoblanco
GOZDNI ANGEL. Militant CGT Katalonije in fundacije Salvador Seguí
MIKEL ORRANTIA “TAR” (Bilbo). Promotor revije in kolektiva Askatasuna
MERINO ROZA (Madrid). Bančni delavec in aktivist CGT
PEPE MONCHO (Madrid). Sodelavec ljudske šole Prospe
EMILI CORTAVITARTE (Barcelona). Bojevnik CGT de Catalunya in promotor pobude Embat
JOSÉ MARCH BOU (Madrid). Generalni sekretar CNT po združitvenem kongresu (1984)
MANEL AISA (Barcelona). Član Ateneu Encyclopedic Popular
PILAR HERRERO (Madrid). Libertarni borec in ustanovitelj F. Utripajoča Aurora
ELOY MARTIN (Madrid). Bojevnik CNT-AIT in fundacije Aurora Intermitente
OCTAVIO ALBEROLA. JJLL militanten (izgnanstvo) in notranja obramba CNT
CARLOS RAMOS (Madrid). Militant CGT in fundacije Salvador Seguí iz Madrida
AURORA MOLINA (Asturija). Libertarni militant od 1936
JOSÉ RAMÓN PALACIOS (Madrid). preds. fundacije Anselmo Lorenzo in železnice CNT-AIT
JOSÉ MARI OLAIZOLA (do Hernanija). Nekdanji generalni sekretar CGT
EDUARDO COLOMBO (Pariz). Član CNT-France, bivši član FORA.
NACHO LAMATA (Barcelona). CNT-Joaquín Costa in prodajalec knjig La Rosa de Foc

Vir: http://kaosenlared.net/

 

Čas češenj. 1977-1979 Libertarijanski izbruh (Napovednik).

 

CGT Vallès Oriental

Februar 092016
 

titeres-desde-abajoEl Ayuntamiento de Madrid carga contra 2 artistas por una representación en la que se denunciaba precisamente la represión. Los Ayuntamientos del Cambio, que algo cambie para que todo siga igual.

 

 

En la tarde del 5 de febrero, dentro de las actividades del Carnaval de Tetuán, la compañía Títeres desde Abajo ha realizado un espectáculo titulado «La bruja y Don Cristóbal» en la Plaza de Las Palomas en el barrio de Tetuán de Madrid con la siguiente sinopsis:

«La Compañía Títeres desde Abajo revive a Don Cristóbal Polichinela, ese oscuro personaje de la tradición popular ibérica. En esta ocasión, Polichinela llegará a Tetuán para imponer su voluntad a base cachiporra. Vendar, también habitará en estas tierras una bruja que tiene la firme decisión de amar su libertad por encima de todo y no dejarse pisotear por ningún Don Cristóbal, por mucho poder que éste se arrogue».

Más info:
Celoten članek na A las barricadas

 

Demostración de apoyo en Mollet del Vallès, el domingo 7 de febrero por la tarde.

942791_10 IMG-20160208-WA0001

Nov 202015
 

Durruti 20 noviembre 1936Joj, 20 novembra, recordamos al compañero Buenaventura Durruti, hombre de acción y luchador por la liberación total de la clase trabajadora y l@s oprimid@s del mundo. Por la Anarquía en todo su valor.

Buenaventura fue un ejemplo de perseverancia y lucha en todos los ámbitos y condiciones, enfrentando la represión del estado con audacia y coraje, firme en sus convicciones de un hombre y una mujer libres viviendo en un mundo libre, sin opresores ni oprimidos.

Compañero Durruti, seguimos la marca de tu huella!

Llevamos un mundo nuevo en nuestros corazones.
Ese mundo está creciendo en este instante.

 

CGT Vallès Oriental