Prvi izmed spominskih dni na 80 obletnica socialne revolucije.

super !! Razstava… 26 plošče, ki nam pripovedujejo o libertarnem gibanju, AIT, samokontrola, med drugim anarhosindikalizem in libertarni komunizem.

Nato so predvajali dokumentarni film “Kolektivno gospodarstvo” ki prikazuje, kako je v prvih mesecih španske državljanske vojne, v Kataloniji delavci, po ustavitvi državnega udara, prevzel podjetja, so jih kolektivizirali, Zmanjšali so delovne centre in izboljšali svoje objekte in stroje, izboljšanje produktivnosti in kakovosti proizvedenega, poenotenje plač, uvedbo družinske plače v nekaterih podjetjih, najbolj pa se dogaja zmanjševanje razlik med poklicnimi kategorijami, Delavcem, ki niso mogli delati, je zagotovljena zdravstvena pomoč in podobna ali enaka plača aktivnemu delavcu., upokojitev pri 60 letih s plačo med 50 in 85%, Brezposelnost se zmanjšuje z ustvarjanjem novih delovnih mest in skrajšanjem delovnega časa… Zelo jasno je postalo, da delo, ki je imelo, je bilo treba deliti. Na primer, v kolektiviziranih brivnicah se 8-urna izmena nadomesti z dvema 6 ure in pol na dan, in v tekstilni industriji v Badaloni je delovni dan skrajšan na 32 ur na teden.
Cena najema je znižana, javni spektakli naraščajo (kinematografi, gledališča…), nastanejo šole, centri za usposabljanje delavcev, knjižnice, revije, sistem oskrbe z vodo se izboljša, tisti svetlobe, prevozi, komunikacije in cene vseh storitev so znižane.

Je gospodarstvo v službi državljanov, brez šefov ali gospodarjev in zunaj vsake vlade, samoupravljati.

To so leta, v katerih je Katalonija nedvomno najbolj neodvisna v vsej svoji zgodovini., ima svojo policijo, Tvoja vojska, ima vse ... do maja 37 v katerega posreduje centralna vlada.

Prikazuje tudi, kako je vlada, ki jo je vodil socialist Largo Caballero in kasneje Juan Negrín, strah pred družbenimi in gospodarskimi spremembami v Kataloniji, Bojkotirajo celoten proces, Niso želeli, da bi kolektivizacija delovala. Prav tako so bili prestrašeni, da bodo imeli ljudje v Kataloniji, večinoma unionisti, moč orožja.
Na eni strani so bili CNT, FAI in POUM, zagovorniki kolektivizacij in na drugi UGT (ki so sodelovali v kolektivizaciji), PSUC, Levi republikanci, Generalitarna vlada pod vodstvom Lluisa Companysa in centralna vlada, ki je bojkotirala celoten proces, dokler ni bil uničen.

Na koncu nam je Jordi Viader spregovoril o socializirani mlečni industriji, kako je potekala njegova kolektivizacija, izboljšave strojev, instalacije, združevanje mlečnih industrij in nam posredoval več fotografij na to temo…

Vse se vidi (razen dokumentarca) v tem videu.